(SOULLES) HEART

(SOULLESS) HEART

Under my skin
there is no heart,
although it’s pumping
all my blood.

It’s like we’re plugged
to all these machines.
Without google
we can barely think.
Without iTunes
we can’t relax.
Without porn
we can’t have sex.

In a world
where everything
and everyone
is replaceable
I never thought
that I’d find you.

The way you do
the things you do.
The way you feel
when things occur.

The way you see life
through all your windows.
The way your fright
shivers me timbers.

The way you dance
when life is sad.
The way you smile
when you are mad.

The way you fight
against the pain.
The way excitement
runs through your vain.

There still is hope
for us to find,
although we may be
years behind.

It doesn’t seem like our lives’ main goal
but we fulfill each other’s soul.

  • Share/Bookmark

Re: Ureditev Bukovčeve ceste

Pravkar sem prejel naslednji odgovor župana:

Domžale, 18. september 2014

Spoštovane občanke in občani,

v soboto me je globoko pretresla novica o prometni nesreči na Viru, v kateri je ugasnilo življenje mlademu fantu, ki se je nič hudega sluteč podal na svojo zadnjo vožnjo. Bolečina njegovih najbližnjih je nepopisna in ni hujšega v življenju, kot da v trenutku izgubiš svojega otroka.

Ob tem tragičnem dogodku izrekam iskreno sožalje staršem in svojcem ter vsem, ki so fanta poznali.

Močno obsojam vsakršno objestno, hitro, drzno in nevarno vožnjo voznikov, ki s svojim dejanjem ogrožajo vse udeležence v cestnem prometu. Motivi za nerazumno vedenje v prometu so različni – iskanje tveganja, adrenalina, dokazovanja in postavljanja pred vrstniki, v odsotnosti kakršne koli odgovornosti do drugih in pomisleka, da se lahko pripeti tragična nesreča. Svoje divjanje smatrajo kot igro in tekmovanje, njihovega ravnanja ni moč predvideti, saj se pojavljajo tako na lokalnih in regionalnih cestah kot tudi na avtocestah.

Ob tragičnem dogodku, ki se je zgodil v soboto, je izredno težko objektivno ocenjevati vzroke in posledice, ki so pripeljale do ravnanj voznikov in prometne nesreče.

Žal zagotovljeni tehnični elementi cest in način prometne ureditve ne zadostujejo temu, da bi lahko vedno preprečili nepredvidljivo in ne nazadnje nepričakovano prehitro vožnjo posameznikov. Cestni odsek, kjer se je pripetila tragična nesreča, ima potrebne tehnične elemente kot so: deljeno vozišče, horizontalna in vertikalna prometna signalizacija, označene in ločene površine za različne kategorije udeležencev v prometu (pešci, kolesarji, motorna vozila), označene prehode za pešce, preventivno – obvestilno signalizacijo in podobno.

Ne glede na navedeno smo v letu 2012 pričeli z načrtovanjem sanacije komunalne infrastrukture, ki je vgrajena v Bukovčevo cesto in sicer se predvideva obnova kanalizacije, vodovoda, javne razsvetljave in nekaterih drugih tehničnih elementov, ki bodo v bodoče vplivali na prometno ureditev na Bukovčevi cesti in izboljšali prometno varnost vseh udeležencev v prometu.

Statistike in analize kažejo, da je človek še vedno najšibkejši člen v prometnem sistemu ter odločilni dejavnik, za vzrok nesreč. Zavedati pa bi se morali, da le vsi skupaj lahko prispevamo k strpnosti v prometu, odgovornejšemu vedenju v prometu in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti. S svojo vožnjo bodimo zgled vsem, otrokom, mladim in starejšim voznikom.

Srečno,

Toni DRAGAR
župan

  • Share/Bookmark

Ureditev Bukovčeve ceste

Spoštovani g. župan ter vsi, ki odločajo oz. bodo odločali o ureditvi cest v občini Domžale,

še vedno pretresen od nedavne nesreče s smrtnim izidom vseeno skušam ostati racionalen, kar se tiče ureditve Bukovčeve ceste. Take posledice prometne nesreče ne bi bile možne pri 50 km/h, kot je omejitev, niti pri 70 km/h.

Postavljeni radarji očitno ne pomagajo in ne vplivajo na voznike brez vesti, ki jih očitno ni malo.

Krajani, ki vsak dan speljujemo na Bukovčevo cesto, ugotavljamo, da je edini način fizično onemogočanje voznikom, da bi razvili veliko hitrost.

Grbina je že, zanimivo, postavljena v ulici od Bukovčeve proti Bernardiju, potem so postavljene tudi pri gostilni Januš, skozi celotno Škrjančevo, Radomlje in Volčji Potok. Eden od izgovorov, ki sem ga celo zasledil, je bil, da se Kam-Bus po tako dolgi ulici ne bodo vozili prek ovir (nimajo pa težav se voziti čez ovire skozi vse ostale vasi in mesta kot je Hudo, Trzin, Volčji Potok). V primeru Bukovčeve ceste gre za strnjeno naselje, ki ima poleg vsega t.i. obvozno cesto Kamnik – avtocesta (mimo Heliosa).

Strah nas je, saj je lahko že jutri vsak od nas naslednja žrtev – kot voznik ali kot pešec. Bukovčeva cesta je celo označena kot šolska pot.

Ne nazadnje naj omenim, da hrup, ki ga povzroča po moji oceni vsak tretji, ki prekorači hitrost, praktično onemogoča (prijetno) gibanje zunaj.

Glede na to, da je rešitev problema očitna in ni niti približno tako velika kot npr. ureditev kolesarskih poti proti Ljubljani in v občini, ali nadomeščanje semaforiziranih križišč s krožnimi, krajani zahtevamo, da se Bukovčevo cesto uredi v najkrajšem možnem času.

Žal mi je, da je to pismo prepozno, da bi rešilo mlado življenje.

  • Share/Bookmark

The ride

Sej kej dost ni za dodat, kt to da ga sploh razstavt ni treba, da gre v avto, in tako se vsak dan veselo kolesam po centru Ljubljane, parkiram pa praktično kjerkoli.

  • Share/Bookmark

Študent Jernej in njegova pravica

Jernej se je vpisal na ekonomsko fakulteto v Lj ob koncu prejšnjega tisočletja. Doma je iz Celja. Že iz srednje šole je imel punco, s katero sta bila srečna in sta skupaj dobila tudi sobo v študentskem domu. Nekaj priložnostnih del je zamenjal, a dokaj hitro dobil študentsko delo v svojem fohu, v privat računovodski firmi.
Nekega dne pride domov z dela in prvi stavek, ki ga sliši: Noseča sem. Imela sta se rada in želela obdržati otroka. Pomagali so jima tudi njegovi starši, kolikor so lahko, saj je velik del njunih dohodkov šla za njuno najemnino.
Ob delu in otroku pa je študij močno trpel, Jerneju ni preostalo drugega kot da pavzira. Izgubil je sobo v študentskem domu, v istem letu mu je nenadno za rakom umrla tudi mama.
Eno leto pavziranja je lahko delal prek študentskega servisa, velik del plače je šlo za najemnino. Kmalu je ugotovil, da ima pravic bolj malo: Smrt matere ga je tako potrla da nekaj dni ni šel v službo, ko je želel preživeti nekaj časa z otrokom, seveda ni dobil plačila, enako ko je zbolel za nekaj dni, kar je močno okrnilo optimalnih 500€ na mesec. Ko bi imel plačano vsaj malico in prevoz. Večkrat je prosil za redno zaposlitev, a brez uspeha, iskal jo je tudi drugje. Zavarovan je bil kot občan, dodatno zavarovanje pa je plačeval sam, kadar je pavziral, dobil je socialno podporo, kar mu je vlilo nekaj optimizma v življenje.
Nato smo prevzeli Evro in kmalu zatem je moral začeti plačevat dohodnino, ki je prej ni bilo. Zato se je zadolžil tudi pri sorodnikih, saj mu je banka odobrila le bore malo kredita, saj ga resnici na ljubo ni mogel niti odplačevati. Avto (če bi se temu lahko tako reklo) je nekaj časa imel, a ga je zaradi rasti cen bencina in višanja drugih stroškov prodal. Plača mu je le malo zrasla.
Vem, da je že dopolnil 26 let, zato sem ga poklical, kaj si misli o tem, da moramo od oktobra 2008 študentje nad 26 let sami plačevati zavarovanje. Povedal mi je da je ravnokar diplomiral in da ga ta določba finančno ne oklesti. Dobil je redno službo, kredit, celo avto zopet vozi, z ženo urejata stanovanje pri njenih starših. Pravi pa, da zakon ni pravičen do tistih, ki so kasneje začeli študirati (saj se redno lahko vpišeš na fax do 26 ali 27. leta), ni fer do bodočih zdravnikov, viskih medicinskih sester, učiteljev na srednjih šolah ter drugih študentov 5 in več letnega študija, ki do 26. leta težko dokončajo študij, tudi če naredijo praktično vse v rednih rokih. Ne nazadnje ni pravično do študentov, ki so večkrat vmes pavzirali, saj v času pavziranja sami plačujejo zavarovanje. Poleg te spremembe uvaja zakon tudi to, da država krije zavarovanje zapornikov, pripornikov… in da so študentje po 26. letu praktično edini, ki si sami plačujejo zavarovanje.

  • Share/Bookmark

Predpraznično vzdušje – (zvezdice si zamislte) (1)

3 zgodbice, ki so mi ”polepšale” praznike.
To je prva: Najprej sem že 12. 12. hotel odpreti trgovalni račun pri iliriki v domžalah, že tako ima človek malo časa, da ne omenjam kaj lahko nekaj dni pomeni na borzi, ko mi pove da sicer imajo odprto, vendar da je ona tam za turizem in da o borzi nima pojma. Ter da naj pridem naslednje jutro, ko je zaposlena oseba, ki nekaj ve. Vidno nezadovoljen sem odšel in se vrnil naslednji dan ob osmih, pridem v za ”šalter” tam pa nikogar. Čakam, malo povprašujem, nikogar. Blizu 9 je bila ura, ko se mi ni dalo več čakati. Vrnil sem se ob pol 12ih. In čakal v vrsti edino osebo pred mano več kot pol ure. Živčen sem ves čas telefoniral, da bom zamudil… Ko sem končno prišel na vrsto vprašam zakaj zjutraj ni bilo nikogar. Ko mi s težkim srcem pove karkoli pri tem pa se dobesedno vleče. Reče da je bilo tako težko priti iz Ljubljane v Domžale, mislm halooo, nekateri se vozimo v kontra smer, kar je malo hujše. Potem mi razloži kako je vstala z levo nogo (vmes pa zelo počasi pisala trgovalni račun), da je 13 tako zelo nesrečna številka, ki jo spremlja že vse življenje in seveda pove kdaj in kako je vplivala št. 13 nanjo. Vmes 2x dvigne telefon: Ja ja 2 krat polpenzion je ja in 3 karte za plavanje… Človek bi pričakoval da se morda reče kako besedo o borzi (da ne bo pomote ne pričakujem svetovanja) ampak ravno o horoskopu in podobnem mi res ni sedlo govoriti. No po dobri uri sem končno odšel, nakar me popoldne kliče iz ilirike, da sem nekaj pozabil podpisat. Spet haloo: kako sem jaz pozabil, če spoh nisem dobil v podpis, vseeno sem prišel zvečer in podpisal pogodbo. Po nekaj dneh jo dobim na dom – na kateri pa napačen priimek (glava že hudo boli: PRIIMEK JE PREPISALA IZ POTNEGA LISTA). Nazaj na iliriko, kjer mi sporoči zopet ista oseba da mi bo pripravila zahtevo za spremembo priimka ali pa kar novo pogodbo, ko bo izvedela kaj je potrebno, in zopet da naj pridem podpisat in preverit, če so vsi podatki pravilno napisani, POGODBA PA DA BO PO NOVEM LETU. Nakar je logično sledil odstop od pogodbe, še zaračunati bi jim moral za izgubljeni čas da ne govorim kaj se lahko na borzi zgodi v enem mesecu.

Druga: Imel sem to nesrečo da mi je pred avto stekel pes in to kar velik, in mi povzročil kar nekaj škode, psu pa ni bilo nič hujšega. Hvala lastniku za dobro sodelovanje, kajti takoj je priznal krivdo, psa imel celo zavarovanega (Triglav), in da bo zavarovalnica pokrila škodo, zato grem na pooblaščen servis (kjer so dobro sodelovali) in sem dejnsko bil samo 2x tam, prej sem šel še ocenit škodo pa na verovškovo na zavarovalnico, kjer mi dajo papir da krijejo 90% škode, ostalih 10% pa sem moral plačati sam, če sem želel odpeljati avto. Mislim HALO po kak šni logiki moram sam kriti stroške police, ki ni moja. Ko sem klical lastnika police se je tudi njemu vse skupaj čudno zdelo da mora sedaj on meni plačati, vendar je bil na srečo zopet kooperativen in prijazen ter ni kompliciral. Če ne bi hotel nič plačati bi imel spet problem (naj tožim za 80 €?). Zanima me na kakšni pravni podlagi sloni takšna ureditev.

Tretja: Pri dedeku smo se odločili za siol telefon, ima že siol TV, in samo dodatna 2€ bi stal telefon. Nakar pojasnijo da gre vse skupaj na optiko (že samo zato je bilo potrebnih nekaj klicev na 080 linije), podpis pogodbe, čakanje na odobritev telekoma, zopet nekaj klicev, da smo se zmenili za sam priklop in skoraj 2 tedna nazaj so dejansko prišli priklopit, pri tem pa je nastal problem, nekaj ni bilo postorjeno še zunaj, na fasadi in operater je pospravil modem in ga odnesel. Že na začetku sem ga prosil za telefon, ki pa mi ga ni zaupal. 5 dni kasneje so telefon odklopili, optike pa niso priklopili. Sledil je klic na 080 (1): povedala mi je da bo sporočila in da naj prčakujem klic, ki ga nikoli ni bilo. 080(2) povedal sem zopet situacijo, zopet obljube da se bodo potrudii, pri vse tem povem, da dedi ne more biti brez telefona, ker živi sam in če kaj rabi, pokliče. 080 (3) podobna zgodba. Vse skupaj mi je vzelo nekaj UR časa, da ne govorim kolokokrat so me prevezala vmes. Enkrat sem klical da bi prijavil napako in ker pač nisem vedel telefona, je niso podali. Naslednji dan sem zopet klical, da bi dobil št., na kateri bi bil dosegljiv ta operater. Po recimo 5ih klicih na 080 končno dobim telefon 01 na telekom, kamor sem 3 krat klical, da sem nekoga dobil, ta pa mi pove da operater trenutno ni dosegljiv in da me bo poklicala nazaj. Res me je poklicala nazaj in povedala, da me bodo klicali da se zmenimo kdaj bo prišel priklopit. Tega klica nikoli ni bilo. Vmes je dedku crknila peč, in je zmrzoval doma brez telefona, zato sem v soboto zopet klical 5x na 080, kjer so me preprosto odslovili da noben ne dela, no pe še nekaj klicih so mi dali telefenon kamor naj pokličem po praznikih – in ta telefon je isti kot sem ga že nekajkrat klical. Sploh pa nisem poskušal zadeve urediti sam, klicale so vsaj še 3 osebe, s podobno usodo moji. Ne morejo priklopit in pika. Poleg vsaj 5 urnega klicanja v zadnjem tednu je šlo po vodi še ne vem koliko živcev. Hvala siolu in/ali telekomu za lepe praznike.

  • Share/Bookmark

Večno vprašanje: Prej jajce ali prej kura?

V moji zadnji seminarski sem naletel na vprašanje: Ali ljudje postavimo pravila po katerih se ravnamo, ali najprej tako ravnamo in potem iz tega nastane pravilo?
Kura ali jajce, torej. Vendar kura ali jajce ni tako problematično vprašanje, ker je zgodovinsko dokazano, da je bilo prej jajce, ki ga je izlegla žival, ki je prednik kure.
V zgodovinski luči je bilo tudi glede prava tako, da so se najprej izoblikovali neki vzorci ravnanja, obnašanja in šele nato pravila. Danes pa je zadeva drugačna in ljudje spremenimo svoja ravnanja samo, če tako pravi zakon (npr. CPP, prepoved kajenja…) Kura je sedaj pred jajcem, kar se na prvi, butasti pogled zdi logično, z drugimi besedami – ljudje s(m)o ovce, vendar ne vedno, a so redki tisti, ki pridejo/pridemo na kako idejo, področje, kjer nam do podtankosti pravilnik ne določa kako ravnati. Če bo šlo tako naprej bo treba še srat po predpisih, še čudno da še ne dajejo brošur na javnih wc-jih. Si predstavljam: spusti dilo, spusti hlače, usedi se, napni vse mišice v telesu nato občuti sproščenje…
Pravo filozofsko vprašanje bi torej bilo: Je bila prej kura ali je bilo prej kurje jajce? To je pa že drugo vprašanje

  • Share/Bookmark

Študentsko delo ??????????

Sem študent kot verjetno večina folka, ki išče delo prek študentskega servisa. Na servisu je neomejeno možnosti zaposlitve. Sam pa Iščem kako delo za do 4 ure na dan, ker sem tudi na faxu, to je pa že problem. Najde se le kako fizično delo, vsi ostali pa bi najraje videli, da delaš po 10 ur na dan.
Najbolj me je nasmejal nasledniji oglas: Iščemo RESNEGA študenta za to in to delo, delavnik: vsaj 8 UR dnevno. Kot resen študent si ne morem predstavljati, da bi tako delo sprejel.
Glede stroškov podjetja mislim da se bistveno ne povečajo, če bi zaposlil 2 študenta namesto enega. Če upoštevamo še da človek v naredi (verjetno) več prve 4 ure ter star slovenski pregovor, da več glav več ve, ni razloga da ne bi zaposlili za 2x po 4 ure. Pa še to: tudi reklama za podjetje je večja če dela več ljudi.

  • Share/Bookmark

J***** Nekompatibilnost

Lahko bi slikal ampak saj si vsak predstavlja kako to zgleda. Vsaka naprava svoj, drugačen USB priključek, za vsako napravo drug usb kabel: od mp3 playerjev, vsakega mobilnika posebej, vsakega fotoaparata. Kar mi skupaj nanese na okrog 8 motečih kablov okrog računalnika. Niti znotraj ene znamke npr. fotoaparatov nimajo stvari poenotene.
Poleg tega spominske kartice so spet ena stvar ki me bega: sploh ko se zamenjuje med standardi in znamkami teh kartic. Še dones ne vem ali SD pomeni znamko kartice ali velikost (no sedaj vem). Vsaka naprava ima svojo in ko že ugotoviš da rabiš SD, obstaja že SD mikro al neki tazga ki je spet nekaj tretjega.
Nič ne rečem, razvoj in napredek sta potrebna, vendar ko je prek kabla prenos na vseh napravah enako hiter bi bilo fino poenotiti tisti drugi konec USB kabla. Mislim da postaja stvar malo bolj sprejemljiva zadnje čase. Pri novejših mobilnikih, navigacijah, itd že postaja enoten priključek. Ali se pač motim.
Ne vem če ima kdo sploh korist od take nekompatibilnosti, Zaklaj se ne zmenijo?!?!?!

  • Share/Bookmark

Nov predmet v srednje šole

Zdi se mi da bi bilo treba uvest nek splošen predmet v srednje šole pri katerem bi se učili to kar zadeva vse: o osnovnih človekovih pravicah, o sistemu v katerem živimo, osnovno o delovanju trga, ravnanje z osebnimi financami, o osnovnih pravicah iz delovnega razmerja in morda še kaj.
Takšno znanje je bolj pomembno od kemije, fizike in biologije skupaj, a ne me narobe razumet, tudi te predmete potrebujemo, vsaj osnove. Moti me to, da ko prideš iz srednje šole, ne znaš niti položnice izpolnit, ne veš kaj je upravna enota, kaj je občina, kako stvari tečejo.

  • Share/Bookmark

Starejši zapisi »