Takle mamo

Še boljša je morda tale

Da budes sretna, da budes voljena
oduvijek samo to sam htio
da nekog volis i taj neko
da budem ja ali to nikad nisam bio

Od mene ostace znam
samo sjena
kad jednom kazes mu da
za sva vremena

Ref.
Kako cu zivjeti s tim
ako ti srecu pozelim
s njim, a volim te do bola
kojim cu putem do dna
to samo moja dusa zna
ranjena, napukla na pola

Kako cu zivjeti s tim
ako ti srecu pozelim
s njim, a ja te volim vise
al’ vidim da nemam kud
da na mom’ srcu uzalud
tvoje ime pise

Budi mi sretna i ja cu usnama
osmijeh nakratko da vratim
vremena ima, zivot je predamnom
cijeli da za tobom patim

Od mene ostace
znam samo sjena
kad jednom kazes mu da
za sva vremena

PS: DJ Time RMX tega komada pa kr dobr seka

Sej kej dost ni za dodat, kt to da ga sploh razstavt ni treba, da gre v avto, in tako se vsak dan veselo kolesam po centru Ljubljane, parkiram pa praktično kjerkoli.

Jernej se je vpisal na ekonomsko fakulteto v Lj ob koncu prejšnjega tisočletja. Doma je iz Celja. Že iz srednje šole je imel punco, s katero sta bila srečna in sta skupaj dobila tudi sobo v študentskem domu. Nekaj priložnostnih del je zamenjal, a dokaj hitro dobil študentsko delo v svojem fohu, v privat računovodski firmi.
Nekega dne pride domov z dela in prvi stavek, ki ga sliši: Noseča sem. Imela sta se rada in želela obdržati otroka. Pomagali so jima tudi njegovi starši, kolikor so lahko, saj je velik del njunih dohodkov šla za njuno najemnino.
Ob delu in otroku pa je študij močno trpel, Jerneju ni preostalo drugega kot da pavzira. Izgubil je sobo v študentskem domu, v istem letu mu je nenadno za rakom umrla tudi mama.
Eno leto pavziranja je lahko delal prek študentskega servisa, velik del plače je šlo za najemnino. Kmalu je ugotovil, da ima pravic bolj malo: Smrt matere ga je tako potrla da nekaj dni ni šel v službo, ko je želel preživeti nekaj časa z otrokom, seveda ni dobil plačila, enako ko je zbolel za nekaj dni, kar je močno okrnilo optimalnih 500€ na mesec. Ko bi imel plačano vsaj malico in prevoz. Večkrat je prosil za redno zaposlitev, a brez uspeha, iskal jo je tudi drugje. Zavarovan je bil kot občan, dodatno zavarovanje pa je plačeval sam, kadar je pavziral, dobil je socialno podporo, kar mu je vlilo nekaj optimizma v življenje.
Nato smo prevzeli Evro in kmalu zatem je moral začeti plačevat dohodnino, ki je prej ni bilo. Zato se je zadolžil tudi pri sorodnikih, saj mu je banka odobrila le bore malo kredita, saj ga resnici na ljubo ni mogel niti odplačevati. Avto (če bi se temu lahko tako reklo) je nekaj časa imel, a ga je zaradi rasti cen bencina in višanja drugih stroškov prodal. Plača mu je le malo zrasla.
Vem, da je že dopolnil 26 let, zato sem ga poklical, kaj si misli o tem, da moramo od oktobra 2008 študentje nad 26 let sami plačevati zavarovanje. Povedal mi je da je ravnokar diplomiral in da ga ta določba finančno ne oklesti. Dobil je redno službo, kredit, celo avto zopet vozi, z ženo urejata stanovanje pri njenih starših. Pravi pa, da zakon ni pravičen do tistih, ki so kasneje začeli študirati (saj se redno lahko vpišeš na fax do 26 ali 27. leta), ni fer do bodočih zdravnikov, viskih medicinskih sester, učiteljev na srednjih šolah ter drugih študentov 5 in več letnega študija, ki do 26. leta težko dokončajo študij, tudi če naredijo praktično vse v rednih rokih. Ne nazadnje ni pravično do študentov, ki so večkrat vmes pavzirali, saj v času pavziranja sami plačujejo zavarovanje. Poleg te spremembe uvaja zakon tudi to, da država krije zavarovanje zapornikov, pripornikov… in da so študentje po 26. letu praktično edini, ki si sami plačujejo zavarovanje.

”Nej crknejo vsi deci, nagravžni, svinje”
To so bile prve besede, ko se je prejšnji ponedeljek na vlak (Ljubljana – Kamnik) meni za hrbet usedla ženska, stara 30 in nekaj let. Ob 12ih sem šel iz Ljubljane domov. Na vlaku ni veliko ljudi. Bila je sama. Najprej sem mislil, da se se pogovarja po telefonu, a sem kmalu ugotovil, da gre za njen monolog:
”Vsi deci ste kurbe, vsi bi šli z vsako…. pa kako je lohk kej tazga naredu. A je to sploh dec. Prasica grda.”
Hitro sem ugotovil, da besede niso ravno namenjene meni. Nato sem nekaj časa govoril po telefonu, zato vseh njenih pripomb nisem dobro registriral, so se pa nadaljevale vso pot.
Nato so že letele name: ” Prasica, dej še kej povej prasica nagravžna, crkn, vsaj en dec manj. Kaj maš preveč telefona, dej men mal k rabm…”
Njeni stavki so bili nepovezani izbruhi jeze.Nisem si mogel kaj, šlo mi je že pošteno na smeh, vzel sem telefon in napisal SMS po njenem nareku:
Vse tiste psihiatrične prasice… poseksi jih…..
Ne grem z usakmu, pa so mel prložnost….
….pa na eno lezbijko spominjat ….
pa kako si lohka en župnik to dovoli !
tko pridno si k maši hodila, zdej te ni pa več pr maš…
… aids nej faše
preklet Kamnik
kurba, če grem na sprehod z njim, še ne pomen da sexava
umre naj tist k je to bolezen sem prnesu….
preklete prasice lezbične…
spelta se pedra…
pa da boš po štengah dol zletu
pol gre pa na skret pa si ga meče na roko
tmle jo maš pa da te ne vidm….nagravžn

In podobne opazke so oziroma niso letele na še enega potnika, ki je prišel na vlak v Domžalah. Na Rodici sem šel dol, čeprav bi se najraje peljal do Kamnika
Razmišljal sem o tem, ali se jo da potolažiti, a verjemite, ne iz moških ust.

Stefanie Heinzmann – My man is a mean man
Neverjeten glas glede na njeno starost. Ne paše ji edino mean man.

Še drugi njeni boljši posnetki na YouTube: Sunrise, Only so much oil in the ground, Super duper love in House remix My man

Lado blog

Enostavno čudovita, odprta in lepo govoriš
Vremensko nisi občutljiva, ko je treba tiho si kot miš
Ampak jaz te ne poznam.

Enkrat ko sem te spoznal,
Vedno sem si te želel,
A na žalost te nikdar nisem imel.

Enkratna ljubezen, polna strasti,
Vroči poljubi, vroča je dlan
A odšla si stran, že drugi dan

Emocionalna, ustrežljiva in vse da mi.
Vedno me ljubila bo,
Ampak to je moja mami

Eksplozivna, seksapilna majhna cunca
Vizualno atraktivna
A mojega fernda si punca

Evo, sedaj te pa imam
Vedno skupaj, ti in jaz?
Ali ni spremembe čas?

Eksplozija v tvoje telo
Vedno ponese me v nebo.
A noseča si !?!

3 zgodbice, ki so mi ”polepšale” praznike.
To je prva: Najprej sem že 12. 12. hotel odpreti trgovalni račun pri iliriki v domžalah, že tako ima človek malo časa, da ne omenjam kaj lahko nekaj dni pomeni na borzi, ko mi pove da sicer imajo odprto, vendar da je ona tam za turizem in da o borzi nima pojma. Ter da naj pridem naslednje jutro, ko je zaposlena oseba, ki nekaj ve. Vidno nezadovoljen sem odšel in se vrnil naslednji dan ob osmih, pridem v za ”šalter” tam pa nikogar. Čakam, malo povprašujem, nikogar. Blizu 9 je bila ura, ko se mi ni dalo več čakati. Vrnil sem se ob pol 12ih. In čakal v vrsti edino osebo pred mano več kot pol ure. Živčen sem ves čas telefoniral, da bom zamudil… Ko sem končno prišel na vrsto vprašam zakaj zjutraj ni bilo nikogar. Ko mi s težkim srcem pove karkoli pri tem pa se dobesedno vleče. Reče da je bilo tako težko priti iz Ljubljane v Domžale, mislm halooo, nekateri se vozimo v kontra smer, kar je malo hujše. Potem mi razloži kako je vstala z levo nogo (vmes pa zelo počasi pisala trgovalni račun), da je 13 tako zelo nesrečna številka, ki jo spremlja že vse življenje in seveda pove kdaj in kako je vplivala št. 13 nanjo. Vmes 2x dvigne telefon: Ja ja 2 krat polpenzion je ja in 3 karte za plavanje… Človek bi pričakoval da se morda reče kako besedo o borzi (da ne bo pomote ne pričakujem svetovanja) ampak ravno o horoskopu in podobnem mi res ni sedlo govoriti. No po dobri uri sem končno odšel, nakar me popoldne kliče iz ilirike, da sem nekaj pozabil podpisat. Spet haloo: kako sem jaz pozabil, če spoh nisem dobil v podpis, vseeno sem prišel zvečer in podpisal pogodbo. Po nekaj dneh jo dobim na dom – na kateri pa napačen priimek (glava že hudo boli: PRIIMEK JE PREPISALA IZ POTNEGA LISTA). Nazaj na iliriko, kjer mi sporoči zopet ista oseba da mi bo pripravila zahtevo za spremembo priimka ali pa kar novo pogodbo, ko bo izvedela kaj je potrebno, in zopet da naj pridem podpisat in preverit, če so vsi podatki pravilno napisani, POGODBA PA DA BO PO NOVEM LETU. Nakar je logično sledil odstop od pogodbe, še zaračunati bi jim moral za izgubljeni čas da ne govorim kaj se lahko na borzi zgodi v enem mesecu.

Druga: Imel sem to nesrečo da mi je pred avto stekel pes in to kar velik, in mi povzročil kar nekaj škode, psu pa ni bilo nič hujšega. Hvala lastniku za dobro sodelovanje, kajti takoj je priznal krivdo, psa imel celo zavarovanega (Triglav), in da bo zavarovalnica pokrila škodo, zato grem na pooblaščen servis (kjer so dobro sodelovali) in sem dejnsko bil samo 2x tam, prej sem šel še ocenit škodo pa na verovškovo na zavarovalnico, kjer mi dajo papir da krijejo 90% škode, ostalih 10% pa sem moral plačati sam, če sem želel odpeljati avto. Mislim HALO po kak šni logiki moram sam kriti stroške police, ki ni moja. Ko sem klical lastnika police se je tudi njemu vse skupaj čudno zdelo da mora sedaj on meni plačati, vendar je bil na srečo zopet kooperativen in prijazen ter ni kompliciral. Če ne bi hotel nič plačati bi imel spet problem (naj tožim za 80 €?). Zanima me na kakšni pravni podlagi sloni takšna ureditev.

Tretja: Pri dedeku smo se odločili za siol telefon, ima že siol TV, in samo dodatna 2€ bi stal telefon. Nakar pojasnijo da gre vse skupaj na optiko (že samo zato je bilo potrebnih nekaj klicev na 080 linije), podpis pogodbe, čakanje na odobritev telekoma, zopet nekaj klicev, da smo se zmenili za sam priklop in skoraj 2 tedna nazaj so dejansko prišli priklopit, pri tem pa je nastal problem, nekaj ni bilo postorjeno še zunaj, na fasadi in operater je pospravil modem in ga odnesel. Že na začetku sem ga prosil za telefon, ki pa mi ga ni zaupal. 5 dni kasneje so telefon odklopili, optike pa niso priklopili. Sledil je klic na 080 (1): povedala mi je da bo sporočila in da naj prčakujem klic, ki ga nikoli ni bilo. 080(2) povedal sem zopet situacijo, zopet obljube da se bodo potrudii, pri vse tem povem, da dedi ne more biti brez telefona, ker živi sam in če kaj rabi, pokliče. 080 (3) podobna zgodba. Vse skupaj mi je vzelo nekaj UR časa, da ne govorim kolokokrat so me prevezala vmes. Enkrat sem klical da bi prijavil napako in ker pač nisem vedel telefona, je niso podali. Naslednji dan sem zopet klical, da bi dobil št., na kateri bi bil dosegljiv ta operater. Po recimo 5ih klicih na 080 končno dobim telefon 01 na telekom, kamor sem 3 krat klical, da sem nekoga dobil, ta pa mi pove da operater trenutno ni dosegljiv in da me bo poklicala nazaj. Res me je poklicala nazaj in povedala, da me bodo klicali da se zmenimo kdaj bo prišel priklopit. Tega klica nikoli ni bilo. Vmes je dedku crknila peč, in je zmrzoval doma brez telefona, zato sem v soboto zopet klical 5x na 080, kjer so me preprosto odslovili da noben ne dela, no pe še nekaj klicih so mi dali telefenon kamor naj pokličem po praznikih – in ta telefon je isti kot sem ga že nekajkrat klical. Sploh pa nisem poskušal zadeve urediti sam, klicale so vsaj še 3 osebe, s podobno usodo moji. Ne morejo priklopit in pika. Poleg vsaj 5 urnega klicanja v zadnjem tednu je šlo po vodi še ne vem koliko živcev. Hvala siolu in/ali telekomu za lepe praznike.

V moji zadnji seminarski sem naletel na vprašanje: Ali ljudje postavimo pravila po katerih se ravnamo, ali najprej tako ravnamo in potem iz tega nastane pravilo?
Kura ali jajce, torej. Vendar kura ali jajce ni tako problematično vprašanje, ker je zgodovinsko dokazano, da je bilo prej jajce, ki ga je izlegla žival, ki je prednik kure.
V zgodovinski luči je bilo tudi glede prava tako, da so se najprej izoblikovali neki vzorci ravnanja, obnašanja in šele nato pravila. Danes pa je zadeva drugačna in ljudje spremenimo svoja ravnanja samo, če tako pravi zakon (npr. CPP, prepoved kajenja…) Kura je sedaj pred jajcem, kar se na prvi, butasti pogled zdi logično, z drugimi besedami – ljudje s(m)o ovce, vendar ne vedno, a so redki tisti, ki pridejo/pridemo na kako idejo, področje, kjer nam do podtankosti pravilnik ne določa kako ravnati. Če bo šlo tako naprej bo treba še srat po predpisih, še čudno da še ne dajejo brošur na javnih wc-jih. Si predstavljam: spusti dilo, spusti hlače, usedi se, napni vse mišice v telesu nato občuti sproščenje…
Pravo filozofsko vprašanje bi torej bilo: Je bila prej kura ali je bilo prej kurje jajce? To je pa že drugo vprašanje

Zapiramo kriminalce, ampak o tem kdo je kriminalec nam pove KZ:
Primer: nekdo pripoveduje štorijo o tem kako je nekdaj nekaj ukradel in ga seveda pri tem niso dobili. Marsikdo je že slišal podobno zgodbico. Ali ga zaradi tega tretiramo kot kriminalca? Če gre za kako stvar manjše vrednosti vsekakor ne. Če nekoga drugega dobijo in je sedel za isto dejanje, je pa kriminalc.
Primer 2: Nekdo nima službe, stanovanja… krade pa ga zaprejo pa spet spustijo pa spet zaprejo, po možnosti odvisen od drog (ne vem kakšen odstotek je takšnih v zaporih) Nekdo drug najde legalen ali morda pol legalen način kako npr. dobiti ali celo dobivati denar od države, živi razkošno. Kaj je bolj škodljivo družbi? Oziroma kaj je manj legitimno?
Primer 3: Nekdo na AC LJ-Domžale spregleda, da kolona pred njim stoji (kar se je resnici na ljubo zgodilo že marsikomu, le da večina pravi čas še reagira), trešči v avto pred sabo s hitrostjo 112 km/h, v nersreči je 1 oseba izgubila življenje – resničen primer iz črne kronike. Za to dejanje dobi 7 mesecev zapora. To, kar je naredil mu bo ostalo vse življenje nekje v spominu in vsekakor tega ni storil nalašč. Kazen bi morala biti vzgojna, pravijo. Vendar človeka, ki stori tako napako zapor ne bo resocializiral, kvečjemu nasprotno. Poleg tega, da bo vse življenje nosil smrt na svojih ramenih, bo imel še kazensko kartoteko – če se že ne bo sam spomnil vsak dan kaj je storil, ga bo na to spomnil npr. nekdo, ki ga bo hotel zaposliti itd. Pravično?
Po drugi strani pa poglejmo primere: Kaj dobi oseba, ki prevara ženo/moža in ga s tem lahko močno prizadane, Koliko ljudi poznate, ki so ”nategnili” svoje tudi najboljše prijatelje, Za koliko let gre v zapor oče, ki zapusti ženo in hčerko pri 7ih letih in noče več slišati zanju, teh primerov je veliko
Država nam vsiljuje legitimnost preko legalnosti. Pa je res legitimno vse kar je po zakonu OK? Absolutno ne. Ampak problem je v družbi, porazdelitvi dobrin in pravo samo odraža to razhajanje.